Izkušnje s študija

Od leta 2013 se na UL izvaja podiplomski magistrski program Uporabna statistika.

 

Izkušnje bivših študentov

Maruša Kustec

Na prvi bolonjski stopnji sem študirala mikrobiologijo, nato pa sem se odločila za študij uporabne statistike, ker sem že od nekdaj imela rada matematiko in reševanje logičnih problemov. Na začetku nisem bila prepričana nad resnostjo študija, saj je izreden, a se je izkazalo, da je študij ustrezno zahteven in "te ne pusti pri miru". Kar nekaj je samostojnega dela, vendar so vsebine zanimive, znanje ki ga pridobivamo pa zelo uporabno, saj se ukvarjamo z dejanskimi problemi in se mi le malokrat zazdi, da česa ne bom potrebovala. Še ena pozitivna stran študija so profesorji, ki se ves čas trudijo, da bi bil študij še boljši, se pogovarjajo s študenti in upoštevajo naša mnenja. Kljub temu, da je študij plačljiv, mi ni žal, da sem se odločila zanj, saj mi ogromno da.

 

Jure Jerovšek

Na študij uporabne statistike sem se vpisal, ker sem želel nadgraditi matematično znanje s statistiko. Razen študija v tujini, ki zaradi redne zaposlitve ni bil opcija, pa je dokaj nov študij prišel ravno prav. Na začetku sem si želel nekoliko več teoretičnih vsebin,  kot se za matematika spodobi, a mi ob zaposlitvi in družini uporabni vidik odgovarja. Področij statistike je ogromno in bolje je spoznati osnovne principe in ideje ter se kasneje poglobiti v področje, ki se izkaže zanimivo. Pohvalim lahko fleksibilnost profesorjev in asistentov do zaposlenih študentov, hkrati pa lahko marsikatero domačo nalogo ali seminarsko povežem z delom.

 

Nejc Perko

Torej, najprej bi pohvalil vse profesorje, res, brez slabe izkušnje, torej, da si vzamejo čas vedno, tudi, če ni kaj povezano neposredno s študijem, se vseskozi povezujejo med seboj kar je res zelo dobrodošlo, na kratko, hitro dobiš občutek, da si več kot le številka, pri vseh. Dolgovezil pa glede profesorjev ne bom, ker mislim, da bomo to točko izpostavili vsi:)

Najbolj bi sam izpostavil potek študija in način. Najprej to, da te vsi predmeti silijo k sprotnemu delu, ampak delu na ta način, da dejansko lahko sam stvari spregledaš. In to ne mislim neke naloge, ki jih moraš opraviti, da lahko pristopiš izpitu, ampak dejansko skozi domače naloge, sprotno delo greš skozi vso uporabno snov (to vidim predvsem sedaj, ko kaj uporabljam že na svojih podatkih), in dejansko se na koncu za izpit ni potrebno kaj dodatno učiti.

Poleg tega pa bi izpostavil tudi to, da sem dobil občutek, da kljub temu, da obstajajo ločeni predmeti, so vsi na nek način povezani oziroma študij vse skupaj nekako smiselno zapakira, in je vsak predmet kot nek korak, ki te na koncu, po 2 letih pripelje do znanja, ki ga potrebuješ za analizo podatkov, statistiko... Predvsem se je velikokrat zgodilo, da kakšne stvari najprej nisem razumel v tistem trenutku, potem pa sem čez nekaj časa pri drugem predmetu, ali pa delu doma, ko sem ugotovil, se naučil kaj drugega, razvozlal tisto, kar takrat nisem razumel, in se tudi spomnil na to.

Všeč mi je tudi to, da nas v razredu res ni veliko (vam verjetno ne :D), na eni strani zato, ker se lahko profesor res vsakemu posveti, lahko vprašaš karkoli vedno, in hkrati bolje kaj razumeš, na drugi strani pa smo res postali ne samo dobri sošolci, ampak prijatelji, kar se mi zdi zelo dobrodošlo, nenazadnje, tako greš vselej raje na faks, se lahko vedno s kom posvetuješ o študijskih zadevah, delaš naloge, ali pa pač greš na pivo in se pogovarjaš o čisto tretjih stvareh:)

Najboljše pri statistiki, se mi zdi, da lahko delaš na področju, ki ti je všeč, ki te zanima. Sam sem se odločal med študijem športa in študijem statistike, najboljše pri vsem sedaj na koncu pa je ( na to prej nisem študiral), da lahko eno združim z drugim. Študij statistike, ti da predvsem znanje za delo s podatki, kljub vsemu pa lahko ostaneš na "svojem" področju, ker kot statistik lahko praktično delaš vsepovsod, oz. z vsemi vrstami podatkov, in nisi nikakor omejen.

 

Hana Šinkovec

Za študij Uporabne statistike sem se odločila potem, ko sem na Filozofski fakulteti diplomirala iz Primerjalne književnosti in Slovenistike. Precej neobičajna kombinacija znanj, a nikakor ne nezdružljiva. Ena izmed izjemnih lastnosti statistike je namreč ta, da je zares uporabna. To upošteva tudi sam program študija, ki študentu omogoča, da izbira med različnimi moduli, in se trudi kar v najširšem obsegu zajeti področja, kjer se statistika uporablja, statistiko na realnih podatkih tudi zares uporabiti, študente pa izobraziti v izurjene statistike. Vsebine so zanimive, stranski učinek tega pa je marsikatera prezgodaj pozna ura ob prižganem računalniku.

V drugem letniku je na urniku Statistično svetovanje: študent se za krajše obdobje zaposli v podjetju in sodeluje pri resnih statističnih projektih. Predhodnji izobrazbi navkljub je tekom študija moje zanimanje najbolj pritegnilo področje biostatistike in profesorji so mi omogočili, da opravljam prakso v dunajski univerzitetni bolnišnici. Na začetku me je bilo strah, ali bom kos čisto zaresnim analizam, a sem z olajšanjem ugotovila, da me je študij kaj dobro opremil s potrebnim znanjem. In da je delo tudi izven šolskih klopi res zanimivo, saj se projekti med sabo vselej razlikujejo in tako nikoli ne postanejo dolgočasna rutina.

 

Nika Berlic

Po osnovni izobrazbi sem univ. dipl. komunikolog, zato mi ta študij morda vzame nekoliko več časa kot nekaterim drugim kolegom, ki prihajajo iz matematičnih smeri. Poleg tega ga opravljam ob delu, kar predstavlja še večji izziv, saj te študij pravzaprav nikoli ne pusti "zares pri miru". Sem pa "živ dokaz", da lahko študij (z nekoliko več vztrajnosti in truda) opravljamo tudi družboslovci in redno zaposleni. Poleg tega lahko rečem, da je študij zares ODLIČEN, profesorji pa IMENITNI - strogi, vendar zelo dostopni za vse študente! Če bi se še enkrat odločala, bi se zagotovo ponovno vpisala nanj, saj so vsebine zares uporabne. Lahko celo zatrdim, da mi je statistika postala še bolj všeč kot mi je bila na samem začetku :-)

 

Andrej Viršček

Od nekdaj so me zanimali kompleksni sistemi. Rad razumem, kako delujejo stvari in kako se povezujejo v celoto. Pri študiju ekonomije sem imel priložnost brati druge znanstvenike, ki so s spretno analizo podatkov dokazovali teorije in podajali priporočila. Prav dolgočasno se mi je zdelo, da sem lahko o tem samo bral in kritično presojal, nisem pa znal sam sesti na prednji sedež in se podati v podatke. Zato je bil študij statistike zame edina logična izbira.

Tako kot pomorščak raziskovalec potrebuje ladjo in kompas za svoje delo, tako raziskovalec podatkov potrebuje znanje statistike in programiranja. Na študiju Uporabne statistike pridobimo dovolj obojega, da se lahko podamo na samostojno pot. Sam predmetnik je obsežen, delo pa temelji na domačih nalogah, kjer v praksi uporabimo znanje, ki smo ga pridobili na predhodnem predavanju. Praktičnost študija in angažiranost profesorjev prispevata k temu, da  dosežemo veliko mero statistične samostojnosti in kritičen pogled na pridobljene rezulate.

Naporen študij pa odtehta trenutek, ko predse dobiš svoj prvi neobdelan set podatkov in ti je dovoljeno delovati samostojno. Takrat spoznaš, da si sposoben iz nevidnih bitov ničel in enic izluščiti uvide, ki imajo pozitiven vpliv na odločitve v realnem svetu. Verjamem da bo Inteligentna analiza podatkov transformativna industrija prihodnosti. Študij Uporabne statistike ti omogoča v njej sodelovati.

Misli magistrov Uporabne statistike

Damjan Manevski

Po končanem dodiplomskem študiju iz Finančne matematike, se mi je zdelo najbolj smiselno nadaljevati na programu Uporabna statistika, saj me je statistika najbolj pritegnila tekom študija. Poleg uvoda v statistiko, ki sem ga imel na dodiplomskem, sem imel srečo, da sem pri prof. Maji Pohar Perme lahko izbral diplomsko delo, v okviru katerega sem dobil občutek o raziskovalnem delu v statistiki. To me je zelo navdušilo, saj je bilo bistveno drugačno od vsega, kar sem delal do takrat. Magistrski študij je bil v tistem času še zmeraj plačljiv, a sem vedel, da bom študij lahko kombiniral s praktičnim delom - kar se je izkazalo kot zelo pozitivna izkušnja, saj sem lahko (poleg tega, da sem si povrnil denar) veliko statističnih premislekov iz študija upošteval tudi v praktičnem okvirju.

Kar je super pri tem študiju, je fleksibilnost, saj se študent lahko usmerja glede na svoje želje in študijsko ozadje. V mojem primeru je to pomenilo, da sem lahko izbiral bolj matematično zahtevne predmete in tudi delal seminarske pri preostalih predmetih, ki so že upoštevali moje predznanje (tako s teoretičnega kot računalniškega vidika). Profesorji na študiju so precej odprti glede na sposobnost študentov. Hkrati sem lahko vzporedno raziskoval in delal že na svojem magistrskem delu, kar mi je omogočilo zaključiti študij v dveh letih. Kmalu po zagovoru magisterija sva z mentorico prof. Majo Pohar Perme tudi objavila znanstveni članek na temo magistrske naloge. Dejstvo je, da je bilo nemalokrat težko kombinirati pouk s službo (predvsem v prvem letniku), ampak ko se tega enkrat navadiš, se vse da izvesti. Praktična (a hkrati poglobljena) plat tega študija se mi zdi neprimerljiva s preostalimi sorodnimi magistrskimi študiji in težko bi se spomnil smiselnega razloga, zakaj nekdo, ki ga statistika zanima, ne bi šel na ta študij.

 

Marjan Cugmas

Po končanem dodiplomskem programu Družboslovne informatike je bilo nadaljevanje podiplomskega študija Uporabne statistike zame logično, saj sem se želel podrobneje seznaniti s statističnimi metodami, ki sem jih uporabljal na dodiplomskem študiju.

Magistrski študij Uporabne statistike je zahteval ogromno pozornosti, vendar so nam bili profesorji vselej na voljo in so radi odgovarjali tudi na vprašanja, ki niso bila neposredno povezana s predvideno učno snovjo, hkrati pa je majhnost skupine študentov omogočala, da smo se povezali v zelo ubran kolektiv. Organizacija študija po modulih in velika izbira izbirnih predmetov študentom omogoča, da se specializirajo v njim najbližji profil statistika. Kot študent modula družboslovne statistike, sem pridobil zadostno podlago za nadaljnje samostojno strokovno rast. Študij Uporabne statistike vidim kot odličen premostitveni študij na doktorski študij statistike.

 

Jasna Cotič

Za statistiko sem se pričela zanimati, ko sem po končani medicinski fakulteti prišla v stik z raziskovalnim delom na področju biomaterialov. Slednji so tako v obdobju razvoja kot klinične uporabe predmet številnih poskusov, kjer se prepletajo medicinski in inženirski vidiki. Na študij Uporabne statistike sem prišla predvsem z željo po veščinah obdelave in grafičnega prikaza podatkov, dal pa mi je mnogo več. Tu bi izpostavila pristope, kako raziskave načrtovati, da bodo rezultati dejansko uporabni, ter širok pregled različnih statističnih metod, ki so obenem orodje za analizo in priložnost za nadaljnje raziskovanje. Kot statistik jasneje vidim tako svoje eksperimentalne projekte kot tudi projekte drugih, kar mojemu delu viša kakovost in prinaša nove priložnosti sodelovanja.

 

Ognjen Živić

Kje si zaposlen? Delam v majhnem družinskem podjetju, ukvarjam se z distribucijo elektronskih komponent.

Kje pri delu uporabljaš statistiko? V podjetju opravljamo obdelavo podatkov naših dobaviteljev. Ena izmed pridobitev na račun shranjevanja dobaviteljevih podatkov je bila ta, da sem jim pokazal, da lahko limit za enega izmed konkurenčnih parametrov (Limiting Voltage) znižajo (nižje je bolje). V tem primeru sem dobavitelju pokazal samo grafični prikaz (dokazovanje se iz vljudnosti ne omenja in ne razlaga).

Kaj trenutno počneš? Trenutno se ukvarjam s tremi projekti, v enem izmed njih želim pokazati, da kalibriranje inštrumentov ni potrebno vsako leto.  Uporabiti želim ustrezne grafične prikaze in regresijske metode ter s tem preveriti, ali v času prihaja do sprememb povprečja (drift) ali ne. Najbolj mučni del tega projekta je spraviti podatke s papirja na računalnik. Projekta, ki sledita, sta bolj programerske narave (v C#).

Naslednjega pol leta boš preživel na Kitajskem. Kakšni so tvoji načrti tam? Najprej bom poslovnemu partnerju napisal program, ki mu bo pomagal pri zbiranju podatkov. Bistveni prispevek mojega statističnega znanja bo tu predvsem v temeljitem premisleku, kako zastaviti način zbiranja podatkov  in definirati, kateri podatki bodo koristni za bodoče spremljanje.

Moje delo na Kitajskem bom nato v septembru nadaljeval s projektom Six Sigma, ki mi bo omogočil, da si pridobim Black Belt Six Sigma certifikat, kar je tudi eden izmed mojih ciljev.

Kontakt

Glavni kontakt:
e-pošta: info.stat (at) uni-lj.si

Kontakt za administrativna vprašanja (vpis, tehnična vprašanja):
Tanja Petek
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana.
št. sobe: AN012C-ŠTU
telefon: 01 4768 460
e-pošta: tanja.petek (at) fe.uni-lj.si