Damjan Manevski

Po končanem dodiplomskem študiju iz Finančne matematike, se mi je zdelo najbolj smiselno nadaljevati na programu Uporabna statistika, saj me je statistika najbolj pritegnila tekom študija. Poleg uvoda v statistiko, ki sem ga imel na dodiplomskem, sem imel srečo, da sem pri prof. Maji Pohar Perme lahko izbral diplomsko delo, v okviru katerega sem dobil občutek o raziskovalnem delu v statistiki. To me je zelo navdušilo, saj je bilo bistveno drugačno od vsega, kar sem delal do takrat. Magistrski študij je bil v tistem času še zmeraj plačljiv, a sem vedel, da bom študij lahko kombiniral s praktičnim delom - kar se je izkazalo kot zelo pozitivna izkušnja, saj sem lahko (poleg tega, da sem si povrnil denar) veliko statističnih premislekov iz študija upošteval tudi v praktičnem okvirju.

Kar je super pri tem študiju, je fleksibilnost, saj se študent lahko usmerja glede na svoje želje in študijsko ozadje. V mojem primeru je to pomenilo, da sem lahko izbiral bolj matematično zahtevne predmete in tudi delal seminarske pri preostalih predmetih, ki so že upoštevali moje predznanje (tako s teoretičnega kot računalniškega vidika). Profesorji na študiju so precej odprti glede na sposobnost študentov. Hkrati sem lahko vzporedno raziskoval in delal že na svojem magistrskem delu, kar mi je omogočilo zaključiti študij v dveh letih. Kmalu po zagovoru magisterija sva z mentorico prof. Majo Pohar Perme tudi objavila znanstveni članek na temo magistrske naloge. Dejstvo je, da je bilo nemalokrat težko kombinirati pouk s službo (predvsem v prvem letniku), ampak ko se tega enkrat navadiš, se vse da izvesti. Praktična (a hkrati poglobljena) plat tega študija se mi zdi neprimerljiva s preostalimi sorodnimi magistrskimi študiji in težko bi se spomnil smiselnega razloga, zakaj nekdo, ki ga statistika zanima, ne bi šel na ta študij.

Marjan Cugmas

Po končanem dodiplomskem programu Družboslovne informatike je bilo nadaljevanje podiplomskega študija Uporabne statistike zame logično, saj sem se želel podrobneje seznaniti s statističnimi metodami, ki sem jih uporabljal na dodiplomskem študiju.

Magistrski študij Uporabne statistike je zahteval ogromno pozornosti, vendar so nam bili profesorji vselej na voljo in so radi odgovarjali tudi na vprašanja, ki niso bila neposredno povezana s predvideno učno snovjo, hkrati pa je majhnost skupine študentov omogočala, da smo se povezali v zelo ubran kolektiv. Organizacija študija po modulih in velika izbira izbirnih predmetov študentom omogoča, da se specializirajo v njim najbližji profil statistika. Kot študent modula družboslovne statistike, sem pridobil zadostno podlago za nadaljnje samostojno strokovno rast. Študij Uporabne statistike vidim kot odličen premostitveni študij na doktorski študij statistike.

Jasna Cotič

Za statistiko sem se pričela zanimati, ko sem po končani medicinski fakulteti prišla v stik z raziskovalnim delom na področju biomaterialov. Slednji so tako v obdobju razvoja kot klinične uporabe predmet številnih poskusov, kjer se prepletajo medicinski in inženirski vidiki. Na študij Uporabne statistike sem prišla predvsem z željo po veščinah obdelave in grafičnega prikaza podatkov, dal pa mi je mnogo več. Tu bi izpostavila pristope, kako raziskave načrtovati, da bodo rezultati dejansko uporabni, ter širok pregled različnih statističnih metod, ki so obenem orodje za analizo in priložnost za nadaljnje raziskovanje. Kot statistik jasneje vidim tako svoje eksperimentalne projekte kot tudi projekte drugih, kar mojemu delu viša kakovost in prinaša nove priložnosti sodelovanja.

Ognjen Živić

Kje si zaposlen? Delam v majhnem družinskem podjetju, ukvarjam se z distribucijo elektronskih komponent.

Kje pri delu uporabljaš statistiko? V podjetju opravljamo obdelavo podatkov naših dobaviteljev. Ena izmed pridobitev na račun shranjevanja dobaviteljevih podatkov je bila ta, da sem jim pokazal, da lahko limit za enega izmed konkurenčnih parametrov (Limiting Voltage) znižajo (nižje je bolje). V tem primeru sem dobavitelju pokazal samo grafični prikaz (dokazovanje se iz vljudnosti ne omenja in ne razlaga).

Kaj trenutno počneš? Trenutno se ukvarjam s tremi projekti, v enem izmed njih želim pokazati, da kalibriranje inštrumentov ni potrebno vsako leto.  Uporabiti želim ustrezne grafične prikaze in regresijske metode ter s tem preveriti, ali v času prihaja do sprememb povprečja (drift) ali ne. Najbolj mučni del tega projekta je spraviti podatke s papirja na računalnik. Projekta, ki sledita, sta bolj programerske narave (v C#).

Naslednjega pol leta boš preživel na Kitajskem. Kakšni so tvoji načrti tam? Najprej bom poslovnemu partnerju napisal program, ki mu bo pomagal pri zbiranju podatkov. Bistveni prispevek mojega statističnega znanja bo tu predvsem v temeljitem premisleku, kako zastaviti način zbiranja podatkov  in definirati, kateri podatki bodo koristni za bodoče spremljanje.

Moje delo na Kitajskem bom nato v septembru nadaljeval s projektom Six Sigma, ki mi bo omogočil, da si pridobim Black Belt Six Sigma certifikat, kar je tudi eden izmed mojih ciljev.